Pri celostnem pristopu k zdravju in iskanju ravnovesja v nenehno spreminjajo\u010dem se svetu je na\u0161 najve\u010dji zaveznik narava. Priporo\u010dila za zdrav \u017eivljenjski slog izpostavljajo pomen naravne hrane, naravnih zdravil, \u010diste izvirske vode, gibanja in bivanja v naravi, pomen naravnih tkanin na\u0161ih obla\u010dil pa je pogosto spregledan. Sodobni modni trendi celo organske materiale nadome\u0161\u010dajo z recikliranimi, ki jih proizvajajo iz PET plastenk in odpadkov iz odlagali\u0161\u010d. Urad za varstvo potro\u0161nikov opozarja, da gre za \u201czeleno zavajanje\u201d v svetu mode. Umetne tkanine motijo \u200b\u200benergijsko izmenjavo telesa z okoljem, ki je bistvenega pomena za \u010dlovekovo zdravje. Znanstveno dokazano je, da imajo obla\u010dila iz naravnih materialov \u0161tevilne blagodejne in tudi zdravilne lastnosti. Menda lahko celo nadomestijo nekatera zdravila, kar sploh ni presenetljivo, saj so naravne tkanine napolnjene z \u017eivo energijo narave. V preteklosti so zdravilci uporabljali tkanine iz razli\u010dnih vlaken za zdravljenje \u0161tevilnih bolezni. \u0160e danes v nekaterih zdravili\u0161\u010dih uporabljajo preizku\u0161eno starodavano metodo ovijanja v laneno platno, kar ima, kot potrjujejo tudi zdravniki, zdravilen u\u010dinek. Lan namre\u010d pomaga pri odstranjevanju toksinov in u\u010dinkoviti obnovi ko\u017ee.<\/p>\n\n\n\n
Tkanine, izdelane iz naravnih vlaken, lahko tudi “dihajo”, saj omogo\u010dajo prost pretok zraka in imajo toplotnoizolacijske lastnosti. Opravljene \u0161tudije so pokazale, da ima oseba, ki nosi laneno ali bomba\u017eno obla\u010dilo, v prostoru med telesom in tkanino temperaturo, ki je za 4-5\u00b0C ni\u017eja kot v primeru obla\u010dil iz umetnih tkanin. <\/p>\n\n\n\n
Naravne tkanine imajo \u0161e eno pomembno lastnost: odbijajo ultravijoli\u010dno sevanje in absorbirajo ionizirajo\u010de sevanje, zato ne pride do nabiranja stati\u010dne elektrike.<\/p>\n\n\n\n
Dobrodejno delovanje naravnih tkanin na \u010dlovekovo energijsko polje je tudi znanstveno utemljeno. \u010clove\u0161ko telo v zdravem stanju ima naravno frekvenco nihanja od 62 do 68 Hz. \u010ce frekvenca pade pod to raven, se to odra\u017ea kot slabo psiho-fizi\u010dno stanje. No\u0161enje visokofrekven\u010dnih tkanin pomaga harmonizirati in okrepiti energijsko polje telesa ter izbolj\u0161a splo\u0161no zdravje. Najvi\u0161jo frekvenco (okrog 5000 Hz) imajo vlakna lanu, volne in svile, vlakna ramije imajo frekvenco okrog 3500 Hz, medtem ko ima bomba\u017e precej ni\u017ejo frekvenco \u2013 le 100 Hz. Sinteti\u010dni materiali, kot je polyester, imajo nizke frekvence ali pa jih sploh nimajo, kar znatno moti naraven pretok energije v telesu.<\/p>\n\n\n\n
Lan, znan tudi kot navadni lan (Linum usitatissimum<\/em>) je kultiviran po vsem svetu. Njegov izvor ni znan, verjetno pa izvira iz predelov zahodne Azije, Etiopije ali Sredozemlja, morda iz vrste Linum angustifolium<\/em>. Vsekakor gre za eno najstarej\u0161ih kulturnih rastlin, eno najpomembnej\u0161ih predivnic in oljnic. Poznali so ga \u017ee v mlaj\u0161i kameni dobi. Sprva je slu\u017eil le za hrano \u2013 v Evropi je bil lan najstarej\u0161a oljnica, iz katere so stiskali olje, iz ostankov pa izdelovali hranljive lanene poga\u010de. \u017de v 5. tiso\u010dletju pr.n.\u0161t. so Sumerci in pozneje Egip\u010dani iz lanu tkali obleko, prav tako tudi mosti\u0161\u010darji v srednji Evropi. Sveto pismo \u0161teje slabo laneno letino med sedmero nadlog, ki so doletele Egipt. Slovani so tkali lan \u017ee veliko pred preseljevanjem narodov. Do 12. stoletja jim je bilo laneno platno pla\u010dilno sredstvo (platno \u2013 platiti, pla\u010dati). Cena platnene srajce je bila dolo\u010dena s te\u017eo: izdelek je bil postavljen na eno stran tehtnice, zlato pa na drugo.<\/p>\n\n\n\n Ne\u017eni modri cvetovi lanu so danes pogosto pozabljeni, v preteklosti pa je skoraj vsaka dru\u017eina poleg r\u017ei in p\u0161enice gojila lan. Lan je imel osrednjo vlogo v kulturi na\u0161ih prednikov vse do 19. stoletja, ko so pri\u010dele iz Amerike prihajati na tr\u017ei\u0161\u010de velike koli\u010dine industrijskih bomba\u017enih tkanin. Vodilni proizvajalci lanu so Rusija, Indija, \u0160vedska in Poljska. Iz stebel pridobivajo izvrstna vlakna za tkanje in izdelavo vrvic, iz manj kakovostne preje in potirkov pa izdelujejo grobe preproge, izolacijo in papir: najfinej\u0161i papir za cigarete, bankovce in tisk.<\/p>\n\n\n\n Lan je \u010dloveku poznan \u017ee od anti\u010dnih \u010dasov, lanena tkanina velja po trditvah arheologov za najstarej\u0161o, saj so najdbe iz lanu stare okoli 10.000 let. Lan je bil raz\u0161irjen v Rusiji, Indiji, Asiriji, Perziji, Mezopotamiji, Egiptu, Gr\u010diji in Rimu.<\/p>\n\n\n\n Tkalci v antiki so obvladali tehniko predenja, ki je omogo\u010dila izdelavo lanene tkanine, ki je bila tako prosojna in lahka, da je bilo skozi pet plasti vidno telo. Tradicionalno je kakovost vlaken dolo\u010dena z dol\u017eino niti, pridobljene iz 1 kg preje. Danes se iz 1 kg preje proizvede 40 km niti. V Egiptu so iz 1 kg preje dobili 240 km, tako tanka je bila nit. Zato je bila tkanina, pridobljena iz egip\u010danskih niti, dragocena in vredna zlata. Obla\u010dila iz tak\u0161ne tkanine so lahko nosili samo faraoni in \u200bduhovniki med bogoslu\u017eji v templjih. Verjeli so, da visoka vibracijska frekvenca lanu \u0161\u010diti in krepi duhovno mo\u010d. Mumije egiptovskih faraonov so bile zavite v platnene povoje in so se ohranile do danes, ne le zaradi posebnih balzamov, ampak tudi zaradi posebnih lastnosti lanu. <\/p>\n\n\n\n Iz zgodovinskih virov izhaja, da je bil prt, v katerega je bilo zavito Jezusovo telo, iz lanenega platna, Aleksander Veliki pa je nosil za\u0161\u010ditni oklep iz lanu, ki ga je varoval v bitkah.<\/p>\n\n\n\n Starodavni zgodovinar Herodot omenja laneno tkanino, darovano Ateni z Rodosa, kjer je bila vsaka nit sestavljena iz 360 zelo finih niti. Kultura lanu je cvetela tudi v Kolhidi, ki je Turkom pla\u010devala davek od lanu. Obstaja razli\u010dica, da je bil pohod Argonavtov iz Helade v Kolhido za “zlatim runom” v bistvu pohod za najdbo skrivnosti pridobivanja najfinej\u0161e preje iz lanu, ki se je prodajala za svojo te\u017eo v zlatu.<\/p>\n\n\n\n Zanimivo je, da so lanena obla\u010dila v starem Egiptu in starem svetu veljala za privilegij vladarjev in plemstva, v Rusiji pa so lanena obla\u010dila nosili vsi: kmetje, vojaki, mornarji mornarice Petra Velikega, najbolj\u0161e predilnice pa so z lanenim platnom oskrbovale tudi dvor Romanovih. Vzhodni anti\u010dni avtorji, ki opisujejo Slovane, ozna\u010dujejo lan kot nepogre\u0161ljivo surovino za obla\u010dila. <\/p>\n\n\n\n V Rusiji so lan obravnavali s spo\u0161tovanjem in ga cenili zaradi njegovih za\u0161\u010ditnih in \u010distilnih lastnosti. Kulturi lanu so bili posve\u010deni posebni prazniki. Prvi je bil povezan s setvijo, praznovali so ga zadnji dan maja in so ga imenovali \u00bbSedem devic\u00ab. <\/p>\n\n\n\n Z lanom je pri Slovanih povezano tudi veliko obi\u010dajev in verovanja. Tako so se npr. nose\u010dnice mesec dni pred porodom obla\u010dile v lanene srajce, da bi la\u017eje rodile; fante, ki so odhajali na vojno, naj bi lanene srajce varovale pred ranami; na mladoporo\u010dence so polagali platno, da se nanje ne bi \u201cprijela\u201d bolezen, novorojen\u010dke so povijali v laneno platno, da bi bili zdravi; ranjene vojake so povijali z lanenimi povoji, da ni prihajalo do oku\u017eb in da bi se rane hitreje celile\u2026<\/p>\n\n\n\n Nekatera ljudska verovanja so se ohranila vse do danes: \u010de v \u010devlje vstavite laneno seme, bodo trpe\u017eni dolga leta; \u010de v obla\u010dila v\u0161ijete nekaj lanenih semen, boste za\u0161\u010diteni pred nesre\u010dami in zlobnimi ljudmi.<\/p>\n\n\n\n Danes ima lan \u0161e vedno pomembno vlogo pri zdravljenju in dobrem po\u010dutju. Zdravstveni delavci in holisti\u010dni zdravniki ponovno odkrivajo njegove zdravstvene koristi. Laneni povoji so na primer cenjeni zaradi svoje zra\u010dnosti in antibakterijskih lastnosti, zaradi \u010desar so idealni za nego ran. V fizioterapiji se laneno platno pogosto uporablja za obloge in obkladke, saj so njegova naravna vlakna ne\u017ena do ob\u010dutljive ko\u017ee in zagotavljajo optimalno izmenjavo zraka.<\/p>\n\n\n\n Sodobni znanstveniki so opravili raziskave in pri\u0161li do zaklju\u010dka, da lanena obla\u010dila zaradi svojih edinstvenih lastnosti blagodejno vplivajo na krvo\u017eilni sistem; zmanj\u0161ujejo utrujenost; \u0161\u010ditijo pred sevanjem; imajo antibakterijske, protiglivi\u010dne in antistati\u010dne lastnosti; pomagajo zmanj\u0161ati vnetja; nadzorujejo telesno temperaturo in izbolj\u0161ajo kro\u017eenje zraka, kar je lahko koristno pri nekaterih nevrolo\u0161kih stanjih.<\/p>\n\n\n\n Rastlina bomba\u017eevec je grm iz rodu Gossypium<\/em>, ki izvira iz tropskih in subtropskih regij po vsem svetu. Bomba\u017e (iz arab\u0161\u010dine qutn) je mehko, puhasto vlakno, ki raste v balon\u010dku ali za\u0161\u010ditnem ovoju okoli semen bomba\u017eevcev. Vlakno je skoraj \u010dista celuloza, lahko pa vsebuje manj\u0161e odstotke voskov, ma\u0161\u010dob, pektinov in vode.<\/p>\n\n\n\n Beseda “bomba\u017e” izvira iz srednjeperzijskega imena \u2018pambak\u2019, v gr\u0161\u010dino prevzeto kot \u2018pambaks\u2019. Istega vira je tur\u0161ko \u2018pambuk\u2019, izposojeno v srb\u0161\u010dini in hrva\u0161\u010dini kot \u2018pamuk\u2019. Izraz \u201cbombasti\u010den\u201d ali pretirano zanosen je izpeljana iz \u2018bombast\u2019, kar pomeni napihnjenost, bombasti\u010dnost. Prvotnej\u0161i pomen je surov bomba\u017e ali vata, s katero so izdelovali oz. vatirali podloge vrhnjih obla\u010dil. <\/p>\n\n\n\n Bomba\u017e je zaradi raz\u0161irjenosti na vseh kontinentih zagotovo najpomembnej\u0161a tekstilna rastlina. Te\u017eko je ugotoviti, kdo je prvi gojil to polj\u0161\u010dino. V Babilonu so bomba\u017e imenovali “belo zlato” in ga ustrezno cenili.<\/p>\n\n\n\n Raz\u0161irjeno je mnenje, da bomba\u017e izvira iz Indije in tam naj bi se pri\u010dela tudi industrija gojenja in proizvodnje bomba\u017enih tkanin. Tezo potrjujejo tudi prvi indijski pisni viri in hvalnice. V indijski mitologiji so navedbe, da so bomba\u017ene blazine namenjene le bogovom. Med 15. st.pr.na.\u0161t. in do 15. st.n.\u0161t. je bila Indija tudi vodilna proizvajalka bomba\u017ea. Gojenje bomba\u017ea je bilo bistven dejavnik pri razvoju \u010drnskega su\u017eenjstva v ZDA, ki so v \u010dasu su\u017enjelastni\u0161tva postale vodilne po proizvodnji bomba\u017ea.<\/p>\n\n\n\n Marco Polo v 2. poglavju svoje knjige \u201cIl libro di Marco Polo detto il Milione\u201d opisuje provinco, ki jo imenuje Khotan v Turkestanu, (dana\u0161nja Ujgurska avtonomna regija Xinjiang na Kitajskem), kjer so bomba\u017e gojili v izobilju.<\/p>\n\n\n\n Bomba\u017e so \u017ee tiso\u010dletja pred na\u0161im \u0161tetjem gojili in uporabljali tudi v Peruju: azte\u0161ki in inkovski voj\u0161\u010daki so nosili z bomba\u017eem na debelo podlo\u017eene jopi\u010de za za\u0161\u010dito pred la\u017ejimi izstrelki. <\/p>\n\n\n\n V Evropo je bomba\u017e pri\u0161el v za\u010detku 11. stoletja, ko se je za\u010dela aktivna trgovina z Arabci. Toda vrhunec in navdu\u0161enje nad tem materialom sta se za\u010dela \u0161ele z za\u010detkom industrijske revolucije sredi 18. stoletja, ko so bili v Angliji registrirani prvi predilni stroji.<\/p>\n\n\n\n Bomba\u017e ima ve\u010dtiso\u010dletno zgodovino in \u0161e vedno ostaja priljubljen zaradi svojih edinstvenih lastnosti. Gostota in obstojnost tkanine sta odvisni od dol\u017eine vlakna. Izdelava niti iz predilne rastline je precej te\u017eka naloga in \u017ee od anti\u010dnih \u010dasov so jo spremljali posebni obi\u010daji in obredi. Pogosto so bomba\u017e imenovali \u201cotrok sonca”. Zaradi mo\u010dne povezave rastline s soncem in svetlobo, bomba\u017ena obla\u010dila ustvarjajo za\u0161\u010ditno auro, kar \u010dlovek ob\u010duti kot notranji mir. Bomba\u017ena obla\u010dila so zato priporo\u010dljiva zlasti takrat, ko smo izpostavljeni stresnim dejavnikom oz. okoli\u0161\u010dinam. Bomba\u017ene tkanine pa nosijo tudi predznak udobja. Bomba\u017e je namre\u010d zelo zra\u010den, bel, \u010dist material in naravna obla\u010dila iz bomba\u017ea zato v \u010dlovekovo energijsko polje prina\u0161ajo \u010distino in notranji mir.<\/p>\n\n\n\n Svilo pogosto imenujejo \u201ckraljica tkanin\u201d in pravijo, da ima posebno magijo. Menda lahko okrepi samozavest ali vlije samozavest tudi tistim ljudem, ki so pretirano kriti\u010dni do sebe. \u010ce \u017eenska oble\u010de svileno obleko, je samodejno obdarjena z avro skrivnosti. \u017denske smo rade lepe. Lepe smo sicer \u017ee same po sebi, a obla\u010dila iz plemenitih naravnih tkanin na\u0161o lepoto \u0161e bolj poudarijo. Obla\u010dila iz naravne svile so cenjena zaradi izjemne ne\u017enosti, kar ima blagodejen vpliv na \u010dlovekovo energijsko telo. Znano je tudi, da ima svila antibakterijske lastnosti, svilena obla\u010dila pa se priporo\u010dajo tudi ljudem s te\u017eavami s krvnim obtokom. \u010ce so okon\u010dine npr. mrzle in se potijo, svila ko\u017eo ogreje in jo hkrati osu\u0161i. <\/p>\n\n\n\n Svila je naravno beljakovinsko vlakno, sestavljeno predvsem iz fibroina, ki ga proizvajajo nekatere li\u010dinke \u017eu\u017eelk, ki tvorijo kokone. Najbolj znana svila se pridobiva iz zapredkov li\u010dink murvine sviloprejke Bombyx mori<\/em>. Svetle\u010d videz svile je posledica trikotne, prizmi podobne strukture svilenih vlaken, ki omogo\u010da, da svilena tkanina lomi vhodno svetlobo pod razli\u010dnimi koti in tako proizvaja razli\u010dne barve. <\/p>\n\n\n\n Beseda svila izhaja iz latin\u0161\u010dine: sericum<\/em> <\/a>in stare gr\u0161\u010dine : \u03c3\u03b7\u03c1\u03b9\u03ba\u03cc\u03c2<\/em> , romanizirano: s\u0113rik\u00f3s<\/em> , “svilen”, v azijskih virih “s\u012b<\/em>“, mand\u017eursko sirghe<\/em> , mongolsko sirkek<\/em> . <\/p>\n\n\n\n Medtem ko zgodovinski viri svilo povezujejo le s Kitajsko, pa je manj znano, da so svilo \u017ee od nekdaj pridelovali tudi v Sredozemlju. Ko Penelopa Odiseja, ki se pretvarja, da je nekdo drug, spra\u0161uje o obla\u010dilih svojega mo\u017ea, Odisej pravi, da je nosil srajco, “ki se lesketa kot lupina posu\u0161ene \u010debule”, kar bi se lahko nana\u0161alo na sijajno kakovost svilene tkanine. Aristotel je pisal o Coa vestis<\/em>, tkanini iz divje svile s Kosa, izdelane iz kokonov sredozemskega molja Pachypasa otus<\/em>. <\/p>\n\n\n\n Plinij Starej\u0161i je poro\u010dal, da je Platejeva h\u010di Pamfila s Kosa odkrila skrivnost izdelave svile. <\/a><\/p>\n\n\n\n V stari Gr\u010diji so svilo tkali tudi iz dolgih svilnatih filamentov ali bisusa, ki ga izlo\u010dajo \u0161koljke Pinna nobilis<\/em>, da se pritrdijo na morsko dno. To morsko svilo so v Sredozemlju proizvajali vse do za\u010detka 20. stoletja.<\/p>\n\n\n\n Po 1. stoletju na\u0161ega \u0161tetja je po svileni poti v Evropo prodirala kitajska svila, proizvedena iz zapredkov ali kokonov li\u010dink murvine sviloprejke Bombyx mori<\/em>. Kitajci so mojstri v pridelovanju svile, saj jim uspe iz enega kokona dobiti 800 m tanke svilene niti. Na Kitajskem so pri\u010deli murvo v namen sviloprejstva na\u010drtno gojiti pred letom 2500 pr.n.\u0161t. Ena izmed legend pripoveduje, da je \u017eena imperatorja Huandija (2698-2598 pr.n.\u0161t.) Lei-tzu neko\u010d sedela pod murvo in pila \u010daj. V skodelico ji je padlo nekaj kokonov sviloprejke. Vzela jih je iz skodelice, si jih ogledovala in obra\u010dala, iz njih pa so se pri\u010dele razpredati niti. Z murve je nabrala \u0161e druge kokone in iz svilenih niti spredla tkanino, iz katere je svojemu mo\u017eu se\u0161ila obleko. Ko je Huandi izvedel o tem odkritju, je uvedel gojenje murv in sviloprejk. Lei tzu pa so poimenovali Silin \u010di \u2013 Vladarica sviloprejk in postala je za\u0161\u010ditnica sviloprejstva. Vse do danes v kitajski provinci \u010c\u017eetzjan potekajo v za\u010detku aprila praznovanja njej v \u010dast. <\/p>\n\n\n\n Dolga stoletja je Kitajska z zagro\u017eeno smrtno kaznijo \u010duvala skrivnost sviloprejstva. \u017de v davni preteklosti je veljal na Kitajskem zakon o prepovedi iznosa murve \u010dez meje Kitajskega cesarstva. Za nespo\u0161tovanje tega zakona je bila zagro\u017eena smrtna kazen. Pa vseeno so se murve in sviloprejke raz\u0161irile \u010dez meje Kitajske. O tem govori mnogo legend. Ena izmed zgodb navaja, da so se murve in sviloprejke raz\u0161irile v Azijo in Evropo, potem ko sta dva nestorjanska meniha okrog l. 550 v svojih votlih popotnih bambusovih palicah prenesla semena murve in li\u010dinke sviloprejke s Kitajske v Bizanc.<\/p>\n\n\n\n Po neki drugi razlagi naj bi jih s Kitajske prinesel nek trgovec iz Srednje Azije. Semena in li\u010dinke sviloprejk je skril v turban in prevaral strogo kitajsko stra\u017eo. Jaj\u010deca sviloprejk so zaradi pomanjkanja hrane (listov murve) propadla, semena pa so vzklila in tako se je murva iz Srednje Azije raz\u0161irila v Evropo.<\/p>\n\n\n\n Ramie (poslovenjeno ramija) je cveto\u010da rastlina Boehmeria nivea<\/em> iz dru\u017eine koprivnikov Urticaceae<\/em>, ki izvira iz vzhodne Azije. Je zelena trajnica, ki zraste do 1,0\u20132,5 m visoko, listi imajo obliko srca in so na spodnji strani beli ter pora\u0161\u010deni z gostimi majhnimi dlakami, zaradi \u010desar imajo srebrnkast videz. Ramie je ena najstarej\u0161ih <\/a> polj\u0161\u010din za vlakna, ki se uporablja \u017ee vsaj 6000 let. Vlakna za tkanje izdelujejo iz notranjega dela stebel. <\/p>\n\n\n\nBOMBA\u017d<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
SVILA<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
RAMIE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n